Gosta hrana – kdaj in kako?

Po rojstvu otroka se dnevi obračajo hitreje kot običajno. In drži, še preden se kot starš zaveš se prične obdobje uvajanja goste hrane. Mejnik nastopi nekje med 4. in 6. mesecem otrokove starosti. Zato je pomembno, da se starši pripravijo in si do takrat priskrbijo tudi stolček za hranjenje. Na voljo so različni modeli z različnimi dodelanimi funkcijami – tudi takšni, ki omogočajo pol ležečo pozicijo hrbtnega naslonjala. Pobrskajte v kategoriji stolčkov za hranjenje in izberite najustreznejšega za vašega malčka.

Da pa bodo dnevni obroki čudovita izkušnja za oba, vas in vašega malčka, smo pridobili nasvet prim. Lilijana Besednjak-Kocijančič, dr.med. iz Zdravstvenega doma Nova Gorica.

NASVET STROKOVNJAKA

 

1. Kdaj in kako začnemo dojenčka hraniti z gosto hrano?

Dojenčku po dopolnjenem 4. mesecu starosti energijska vrednost hranil v materinem mleku oz. nadomestnem mleku ne zadostuje več za njegovo hitro rast. Gosto hrano začnemo uvajati postopoma med 17. in 26. tednom starosti. Vsako novo živilo ponudimo otroku sprva samostojno, v mali količini in enkrat dnevno, več dni zaporedoma, da ga privajamo na nov okus. Običajno nova živila uvajamo v razmaku enega tedna. Ves čas pa otroka opazujemo zaradi morebitne preobčutljivostne reakcije, ki se lahko izraža na več načinov: srbež kože z izpuščajem, pogostejše odvajanje tekočega blata, bruhanje. Bodimo potrpežljivi, saj poskusi hranjenja v začetku niso namenjeni temu, da bo otrok sit, ampak so samo predstavitev nečesa novega.

2. Kateri znaki nakazujejo dojenčkovo pripravljenost na trdo hrano?

Dojenčku ponudimo gosto hrano, ko obvlada držo glavice in sedi ob opori ali pa samostojno. Običajno v tem obdobju pri večini dojenčkov izzveni refleks izplazenja jezika ob dotiku spodnje ustnice in nimajo težav s požiranjem. Izrastejo jim prvi zobki. Če dojenčka dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sporoča, da je pripravljen na gosto hrano. Po obilnem obroku je hitro lačen. Pokaže se potreba po večjem številu podojev preko dneva in noči. Dojenček se ob pogledu na hrano slini, žveči vse, kar je v dosegu rok in posega po hrani družinskih članov. Ko mu ponudimo hrano na žlički, je ne odriva več z jezičkom, temveč jo zaužije.

3. Kakšna naj bo otrokova prva hrana?

Mnenja o tem, kakšna je idealna prva gosta hrana, niso povsem usklajena. Hrana naj bo enostavna in enostavnega okusa. Priporoča se začeti z zelenjavo oziroma z zelenjavno kašico, ker ima bolj nevtralen okus kot sadje. Izbiramo med hipoalergenimi živili (bučke, cvetača, korenček, koleraba…) Dojenček ima prirojen sladkoben okus, zato bo lahko zelenjavo zavračal. Vsako živilo ali jed mora otrok poskusiti osem do enajstkrat, da ugotovimo ali jo je sprejel. Zelenjavnim sledijo zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Sledijo žitne kašice, ki do šestega meseca starosti naj ne vsebujejo glutena, saj bomo tako zmanjšali možnost pojava celiakije. Sledi uvajanje drugih živil in prehod na družinsko prehrano med 10 in 12 mesecem starosti.

4. Kateri hrani se moramo v prvem letu izogibati?

Priporoča se, da se nekaterih živil v prvem letu starosti izogibamo zato, ker so težko prebavljiva, otroku škodijo ali pa so vzrok za nastanek ali pa sprožitelj alergijske bolezni. Taka živila so med, sol, jajčni beljak, sveži siri,  školjke, raki in drugi morski sadeži, oreščki in arašidi, gobe in kravje mleko. Tudi prevelike količine sladkorja lahko škodijo, saj povzročajo nastanek zobne gnilobe.

5. V prodajalnah je na izbiro veliko različnih izdelkov za malčke. Na kaj moramo biti pri izbiri raznih kašic še posebej pozorni?

Pri izbiri izdelka pazimo, da ustreza otrokovi starosti, njegovim dnevnim energetskim potrebam in da ne vsebuje škodljivih snovi (aditivi, konzervansi in skriti alergeni). Prva živila naj bodo pripravljena pod najstrožjim nadzorom, lahko prebavljiva, primerno toplotno obdelana in vitaminsko obogatena. Po sterilni hrani v ”kozarčkih” lahko posežemo občasno, saj je zelo praktična predvsem takrat, kadar gremo na obisk ali potovanje, kjer nimamo možnosti pripraviti sveže kuhanega obroka. Hrana v kozarčkih je priročna predvsem na potovanjih, ko ni možnosti priprave svežega obroka.

6. Kako vemo, koliko hrane je za dojenčka dovolj?

Otrok naj zaužije toliko hrane kot sam želi. Sprva mu zadostuje žlička ali dve. S privajanjem na okus živila dnevno postopoma večamo tudi količino hrane. Za prvi poln obrok, ki je običajno kosilo zadošča 150-200 mililitrov kašice. Ko bo otrok sit nam bo to pokazal. Zaprl bo usta in obrnil glavico stran od žlice in nas ne bo več gledal. Začel se bo ponovno igrati. S hrano ga ne silimo.

7. Ali dojenčki jedo hrano tudi ponoči?

Ko uvajamo gosto hrano, vzpostavimo tudi nov urnik hranjenja. Za dojene otroke je značilno, da se hranijo tudi ponoči. Ob uvajanju goste hrane se nekaj časa še dojijo tudi preko noči. Lahko jim ponudimo tudi vodo po steklenički, hrane pa jim ne ponujamo preko noči. Z večanjem količine goste hrane se potreba po nočnem dojenju postopno zmanjšuje in večina dojenčkov bo noč prespala. Dojenčku ponudite le prekuhano vodo, a vedno po jedi.

8. Ali je za dojenčke primerna le ustekleničena voda?

Polno dojen dojenček prve štiri mesece ne potrebuje dodatne tekočine, saj je dobi dovolj z dojenjem. Po prehodu na mešano prehrano materino mleko ne pokrije potreb organizma po tekočini. Ponudimo mu dodatno tekočino. Ponudimo jo vedno po obroku. Najboljša je prekuhana voda, ki jo prekuhavamo do prvega leta starosti. V kolikor otroku ponudimo ustekleničeno vodo naj bo oligomineralna, bakteriološko neoporečna, naj ne vsebuje škodljivih snovi (npr. težkih kovin) in naj bo ustrezno stekleničena. Pri izbiri vode iz plastenke oziroma stekleničke, vedno preberemo etiketo, da se prepričamo o pravilnem izboru.

9. Kdaj dojenčku ponudimo čaj ali sok?

Čaji vsebujejo tanine in druge snovi, ki vežejo železo in zmanjšujejo njegovo absorpcijo nehemskega železa, zato za dojenčke niso najbolj priporočljivi. Kadar jih ob vpeljavi goste hrane ponudimo otroku (po četrtem mesecu starosti), naj bodo nesladkani. Sladkor v čaju zmanjša občutek lakote, saj zadosti dojenčkovim energetskim potrebam in s tem zavira vnos drugih za razvoj in rast pomembnejših hranil. Vpliva na nastanek zobne gnilobe. Naravni sokovi iz neoporečnega sadja in zelenjava so primerna hrana za dojenčka, ki pa le deloma nadomesti njegove potrebe po tekočini.

Scroll to Top