Otroci so živahna bitja, čigar radovednost jih lahko pogosto spravi v težave. Ustrezna prva pomoč pri nezgodi lahko omili posledice in bolečino, v resnih primerih pa ustrezno postopanje rešuje življenje. Ker nikoli ne veš, kdaj se neljubi dogodek pripeti tebi oz. tvojemu otroku, smo ti v nadaljevanju pripravili najpogostejše situacije, v katerih je potrebna prva pomoč ter opisali postopke, kako jo pravilno nuditi in se rokovati v dani situaciji.
Seveda je obvezna oprema vsakega doma prva pomoč, v kateri ne sme manjkati obvez, gaz, povez, obližev in fiziološke raztopine, saj so manjše poškodbe del otroškega vsakdana. Nočna mora, ki je ne privoščimo prav nobenemu staršu, pa so resnejše situacije, ko je otroku treba nuditi nujno medicinsko pomoč ali ga celo oživljati. V takih primerih je znanje prve pomoči še kako dragoceno, vsekakor pa se v takšnih primerih vedno obrni na številko 112 – reševalci.
Oživljanje dojenčka
Dojenčki so nežni, zato so tudi postopki oživljanja nekoliko drugačni kot pri oživljanju odraslih ali majhnih otrok. Sledeč postopek je primeren za oživljanje novorojenčkov ter dojenčkov do 1 leta starosti.
Najprej je potrebno ugotoviti stanje zavesti. Dojenčka primemo preko čela, z drugo roko pa ga pocukamo in glasno pokličemo. Odziven dojenček bo zajokal, neodziven pa ostal tiho in kazal videz spečega otroka. V slednji situaciji je potrebno poklicati “pomoč” in pričeti z oživljanjem dojenčka.
Pri oživljanju je najprej potrebno poskrbeti za sprostitev dihalne poti. Pri dojenčkih to storimo tako, da vzdržujemo glavico v nevtralnem položaju in je ne zvračamo nazaj, saj lahko zapremo dihalne poti. Če bi ga postavili pokonci, mora biti njegov pogled usmerjen naravnost naprej. Z eno roko ga držimo za glavo, z dvema prstoma druge roke pa držimo trdi del brade. Pogledamo v ustno votlino za morebitne tujke. Pri dojenčkih lahko zaporo dihalnih poti povzroči tudi prekomerno slinjenje, v tem primeru s prstom, povitim v gazo, obrišemo ustno votlino. Nikoli pa ne brskamo slepo po tujkih, saj ga lahko le še potisnemo globje.
Ko sprostimo dihalno pot, ocenimo dihanje. To naredimo tako, da 10 sekund spremljamo premikanje prsnega koša. V kolikor dojenček normalno diha, ga obrnemo na bok in pokličemo 112. V kolikor dihanja ne zaznamo, takoj pričnemo z oživljanjem. V primeru, da ste sami, najprej eno minuto oživljanje dojenčka, nato pokličite 112.
Dojenčke začnemo oživljati s 5x vpihom zraka. Dojenčku zrak vpihujemo tako, da z našimi usti pokrijemo njegov nos in usta hkrati. V kolikor po 5 vpihih dojenček začne dihati, ga obrnemo na bok in nadzorujemo do prihoda reševalcev. Če po 5 vpihih dojenček ne zadiha, pa moramo začeti s stiski prsnega koša.
Otroka položimo na ravno podlago. En prst nad žličko je točka, kjer bomo s sredincem in kazalcem ritmično pritiskali do 1/3 globine prsnega koša.
Oživljanje dojenčka poteka po ključu 30:2, kar pomeni da v eni seriji naredimo 30 stisov, po tem sledita 2 vpiha. Hitrost stisov je enaka kot pri odraslih, 2-krat v eni sekundi.
Dojenčka oživljamo do prihoda reševalcev oz. dokler ne začne samostojno dihati.
Pri dojenčkih uporaba defibrilatorja ni priporočena, saj je možnost, da je otrokovo srce v takšni motnji, da bi potrebovalo defibrilacijo, izjemno majhna.
Oživljanje otroka
Oživljanje pri odraslih osebah se najpogosteje zgodi zaradi bolezni srca in ožilja, kar je pri otrocih velika redkost. Ta postopek oživljanja se uporablja za otroke od 1. leta do pubertete. Od pubertete naprej pa ga oživljamo enako kot odraslega.
Osnovni pristop oživljanja velja za enakega kot pri dojenčkih. Najprej ugotovimo stanje zavesti in oceno dihanja z opazovanjem prsnega koša ter tako sprostimo dihalne poti. Ne pozabi, pri otrocih je potrebno glavico malce zvrniti nazaj.
V kolikor po 10 sekundah ne zaznamo dihanja, nemudoma pričnemo z oživljanjem. Otroke pričnemo oživljati s 5 vpihi zraka. Zrak vpihujemo tako kot pri odraslih, usta na usta, pri čemer zapremo nos. Če po 5 vpihih otrok začne dihati, ga obrnemo na bok in nadzorujemo do prihoda pomoči. V kolikor ne začne dihati, nadaljujemo s stisi prsnega koša.
Pri majhnem otroku točko stisov poiščemo na enak način kot pri dojenčku, en prst nad žličko, le da v tem primeru vgrzamo prsnico s peto dlani ene roke. V kolikor imamo pri stisih z eno roko premalo moči, uporabimo še drugo roko, kot pri oživljanju odraslih. Ker imajo otroci prožnejše kosti, je strah pred zlomom prsnice ali reber odveč.
Oživljanje otrok poteka po ključu 30:2, 30 stisov in 2 vpiha v eni seriji.
Pri otrocih je uporaba defibrilatorja možna, vendar je priporočljivo, da se uporabljajo otroške oz. redukcijske elektrode.
Dušenje zaradi zaprtih dihalnih poti
Otroci imajo to navado, da vse, kar primejo v roke, nesejo v usta. Če otroka nimamo pod nadzorom, lahko hitro pride do dušenja. V primeru, da se otrok duši zaradi tujka in je pri zavesti, ga nagnemo nekoliko naprej in z nežnimi udarci po hrbtu spodbudimo, da ga poskusi izkašljati.
V kolikor otrok ne more dihati in postaja moder, vendar je pri zavesti, ga s hrbtom položimo na trdo podlago in z dvema prstoma poskušamo 5-krat močno pritisniti na njegov prsni koš (med bradavicama). Če otrok izpljune predmet, prenehamo, v nasprotnem primeru pa ga obrnemo na trebuh, primemo za glavico, kazalec damo v njegova usta in nato pritiskamo na njegovo lopatico.
Zaužitje nevarne snovi in zastrupitev
V kolikor ugotovimo, da je otrok zaužil nevarno snov, nemudoma pokličemo 112, pri tem pa otroka ne puščamo samega. Do prihoda reševalcev je zaužito snov potrebno čimprej nevtralizirati z vodo. Največkrat je to z izpiranjem ustne votline. Otroku daj požirek vode, ki naj jo grgra in izpljune. V kolikor je zaužil večjo količino nevarne snovi, mu lahko ponudiš kakšen požirek, da ga pogoltne, vendar ne pretiravaj. Izzivanje bruhanja je priporočljivo le po predhodnem posvetu z zdravnikom in če je otrok priseben in sodeluje.
Za redčenje nevarnih snovi nikoli ne uporabljamo mleka, kisa, milnice in jajc. Nevarnih snovi nikoli ne redčimo pri osebah z motnjo zavesti, s hudimi bolečinami v prsnem košu in trebuhu ter ob nezmožnosti požiranja.
V kolikor je otrok zaužil detergent, jedko snov ali organska topila, je izzivanje bruhanja prepovedano.
Pohiti, čimprej poišči zdravniško pomoč.
Opekline
Največkrat je za opekline otrok kriva vroča voda. Če pride do opekline, je potrebno takoj prekiniti stik vira toplote s kožo, na primer odstraniti oblačila, ki so polita z vročo vodo. Kožo na mestu opekline hladimo z vodo, ki naj ima 15 stopinj, nikakor pa ne z ledom ali prehladno vodo. Hladimo 15 minut oz. dokler bolečina ne mine, v primeru večjih opeklin nemudoma poiščemo zdravniško pomoč. Opeklin ne mažemo z olji ali mazivi, prav tako jih ne pokrivamo z gazami ali drugimi pripomočki.
Zvini in zlomi
Ob otroški živahnosti so praske, udarci in zlomi nekaj čisto običajnega. V kolikor si tvoj malček zvije ud, naj poskusi čim bolj mirovati. Mesto zvina je priporočljivo hladiti z ledom, ki ga položimo v tetra plenico. Pri izpahu sklep pustimo v položaju kot je, ne glede na to, kako grdo izgleda, ter otroka čim prej peljemo k zdravniku. V primeru zloma, ud imobiliziramo s trikotno ruto in nemudoma obiščemo zdravnika. V primeru zloma večje kosti, na primer stegnenice, otroka ne premikamo in nemudoma pokličemo 112.
Piki žuželk in alergije
Kdo se ne spomni svojega prvega srečanja s čebelo ali oso? Največkrat se začne z otroškim navdušenjem in konča z močnim jokom. V primeru pika žuželk mesto pika hladimo z ledom, vendar ne neposredno na koži.
Če je potrebno, na mesto pika nanesemo gel z antihistaminikom, aloe vero ali kamilico.
Pri hujših težavah, kjer pik sproži alergijsko reakcijo (npr. otekanje, oteženo dihanje ipd), pa je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Dragi starši, poskrbite za varno igro in za doživljaje na prostem, ob tem pa imejte v mislih, da nesreča nikoli ne počiva. Kljub temu pa ne pozabite, da lahko otroci samo s svojimi izkušnjami urijo svoje vrline, sposobnosti, znanja in pri tem postajajo samostojnejši. V primeru nesreče pa bo mirna glava poskrbela, da se pravilno odzovete in tako otroku nudite ustrezno prvo pomoč.
Vsebina je povzeta in spisana s pomočjo virov: